updated_cart_totals added_to_cart removed_from_cart wc_fragment_refresh

Zdravje v srednjih letih zahteva celosten pristop

By 9. 08. 2020 Nasveti
Zdravje v srednjih letih - celosten pristop

Ljudje živimo vedno dlje in ni več redkost, da ženska dočaka 100. rojstni dan. Za večino žensk je nastop menopavze naraven in neobhoden proces, ki se zgodi v poznih 40-ih ali zgodnjih 50-ih letih. Ustrezna skrb za zdravje v srednjih letih zahteva celosten pristop, saj ne prispeva samo k odpravljanju vročinskih oblivov, nespečnosti, nihanja razpoloženja ali suhe nožnice temveč k dolgoročni krepitvi zdravja.

Hormonske spremembe se pojavijo med 40-im in 45-im letom

Ženski jajčniki vsebujejo določeno število jajčnih celic, katerih število se vsak mesec zmanjšuje. Zaradi postopnega zmanjševanja števila jajčnih celic hormonsko delovanje jajčnikov začne upadati pri starosti 40-45 let. Ko je raven estrogena, ki ga izločajo jajčniki, prenizka, da bi sprožila menstrualni cikel, menstrualna krvavitev izostane.

Menopavza pomeni konec naravne oploditvene sposobnosti ženske. Upad hormonov, ki jih izločajo jajčniki lahko povzroči nekatere neprijetne simptome, kot so vročinski oblivi, nočno znojenje in/ali boleč spolni odnos (zaradi suhe nožnice). Ti simptomi se zelo razlikujejo od ženske do ženske. Nekatere ne občutijo nobenih težav s simptomi menopavze. Dolgotrajno pomanjkanje estrogena lahko povzroči osteoporozo in poveča tveganje za zlome. Poleg bioloških sprememb in fizičnih simptomov se menopavza pojavi v obdobju, ko so pogoste tudi druge spremembe v življenju in družini. Otroci so morda v puberteti, obdobju za katerega je značilno povečano izločanje hormonov, ki lahko močno vplivajo na čustva ali pa so otroci že odrasli in se v tem času selijo o doma.

Pri obravnavi potreben celosten pristop

Nekateri zdravniki uporabljajo biomedicinski pristop in menijo, da so simptomi v perimenopavzi v celoti posledica pomanjkanja estrogena in ga je treba zdraviti z estrogensko terapijo. Po drugi strani nekatere raziskovalke menijo, da je menopavza normalen prehod v življenju ženske, povezan s pozitivnimi spremembami in čas, ko ženska marsikaj pridobi. Menopavzni prehod je kombinacija sprememb na katere vplivajo biološki, fiziološki, sociološki in kulturni dejavniki. Zato skrb za zdravje v srednjih letih zahteva celosten pristop.

Spremembe v zdravljenju v zadnjih 15 letih

Mnenja, kako olajšati menopavzni prehod so se precej spreminjala v zadnjih 15. letih zaradi različnih znanstvenih dokazov. Na podlagi opazovalnih študij je bilo najprej sprejeto stališče, da s hormonskim nadomestnim zdravljenjem olajšamo klimakterične simptome, lahko preprečimo pojav osteoporoze, zlomov in bolezni srca. Zato se je zagovarjalo, da naj vse ženske, razen tiste kjer je zdravljenje kontraindicirano, jemljejo hormone. Kasneje sta dve raziskavi ugotovili, da so pri hormonskem zdravljenju tveganja večja od koristi. Pri ženskah, ki so hormone jemale več kot 10 let se je povečalo tveganje za srčno-žilna obolenja. To je povzročilo drastično zmanjšanje uporabe hormonskega zdravljenja.

Naknadna ponovna analiza podatkov je pokazala, da pri ženskah mlajših od 60 let, ki so manj kot 10 let v menopavzi zdravljenje z estrogenom povzroči zmanjšanje koronarne bolezni srca in umrljivost na splošno, medtem ko pri kombinacijskem zdravljenju z estrogenom in progesteronom ni bilo dokazanih izboljšav. Tako hitre spremembe strokovnih mnenj so povzročile zmedo tako pri zdravstvenih izvajalcih kot pri ženskah nasploh. Še bolj so zadeve poslabšale različna zdravniška priporočila oziroma smernice v zvezi uvajanjem hormonske terapije. Ustvarjala se je percepcija, da zdravniki priporočajo hormone na pobudo farmacevtskih podjetij. Od leta 2012 so zato v veljavi globalne smernice za zdravljenje s hormoni, s ciljem da se stališča poenotijo in zmeda odpravi.

Okoli 50% žensk ima po nastopu menopavze bolečino in krvavitve pri spolnem odnosu, ki so posledica tanke in suhe stene nožnice. Žal se zaradi zadrege o tem pogosto ne govori. Kadar zdravniki niso proaktivni pri ugotavljanju simptomov je prav, da ženska sama izpostavi težave. Na voljo so namreč učinkovite in varne terapije, ki lahko težavo odpravijo. Pri blažjih težavah so primerni fitoestrogeni, pri težjih oblikah pa hormonsko zdravljenje.

Ginekolog upošteva celotno zdravstveno stanje posameznice

Predno se odločimo za terapijo je potrebno preveriti ali je imel kdo v družini diagnosticiranega raka dojke, jajčnikov, endometrija ali črevesa. V anamnezi je treba biti pozoren še na vensko tromboembolijo, migreno, dejavnike tveganja za osteoporozo, diabetes, hipertenzijo, bolezni srca in možgansko kap. Seveda je treba pri izboru upoštevati tudi preference posameznice.

Avtorica: Dr. Mateja Štempelj

Vir:

FIGO Committee for Ethical Aspects of Human Reproduction and Women’s Health. Ethical issues in women’s post-reproductive lives. Int J Gynaecol Obstet. 2015 Feb;128(2):189-90.

Neves-E-Castro M. et. al. EMAS position statement: The ten point guide to the integral management of menopausal health. Maturitas 2015 May;81(1):88-92.