Kaj je menopavza?

Menopavza je zadnja menstruacija v življenju ženske. Določimo jo za nazaj, potem ko ženska 12 mesecev nima več menstruacije. Ženska tako ne more natančno vedeti, kdaj doživlja menopavzo.

Menopavza je znak, da je funkcija jajčnikov, kjer dozorevajo jajčeca oziroma ženske spolne celice in nastajajo spolni hormoni, prenehala. V jajčnikih je okrog 400.000 jajčnih celic. Z leti se število jajčnih celic zmanjšuje. Menopavza nastopi, ko v jajčnikih ni več jajčec in jajčniki prenehajo normalno hormonsko delovati. Zaradi pomanjkanja hormonov menstruacija izostane. Ko nastopi menopavza, ženska nima več naravne oploditvene sposobnosti.

Prehod v menopavzo označujemo kot obdobje fizioloških sprememb, ko ženska doseže reproduktivno biološko starost. V tem obdobju se ženska sooča s prehodnimi spremembami v zdravju in kakovosti življenja. Večina težav je povezanih s pomanjkanjem estrogena.

Hormonske spremembe

V jajčnikih nastajata ženska spolna hormona estrogen in progesteron. Njuno nastajanje uravnava povratna zveza hipotalamus-hipofiza-jajčniki. Ta skupaj z maternico postane v menopavzi nefunkcionalna in preneha z delovanjem pri zdravi ženski veliko prej kot ostali ženski organi.

Količina estrogena se začne zmanjševati, še preden opazimo simptome menopavze. Posledica je povečanje količine hormona FSH (folikel stimulirajoči hormon). Vrednosti hormona FSH nad 30 IE/L so značilne za pomenopavzo.

Estrogen in progesteron imata pomembno vlogo tako za spolne organe kot za celoten organizem. Ključna sta pri spočetju in vzdrževanju nosečnosti, izgradnji kosti in presnovi maščobe ter vplivata na srčno-žilni in živčni sistem.

Po nastopu menopavze ženska preživi ostanek življenja v hormonskem primanjkljaju, ki se različno odraža na kakovosti njenega življenja. Če ženski zaradi bolezni ali obsevanja operativno odstranijo jajčnike, tudi takšna ženska vstopi v menopavzo.

Kdaj nastopi?

V razvitem svetu nastopi menopavza med 48. in 52. letom starosti. V Evropi je povprečna starost nastopa menopavze 50,5 leta. O »prezgodnji« menopavzi govorimo, kadar ta nastopi pred 40. letom, o »zgodnji« pa, kadar nastopi pred 45. letom. Pri »z zdravljenjem povzročeni« oziroma iatrogeni menopavzi pride do trajne izgube menstruacije zaradi operacije na rodilih, obsevanja ali kemoterapije.

Časovna obdobja menopavze

PERIMENOPAVZA

Gre za obdobje, ki se začne 2 leti do 5 let pred menopavzo in traja še 1 leto po menopavzi. Povprečno perimenopavza traja okoli 4 leta.

PREHODNO MENOPAVZNO OBDOBJE

Gre za časovno obdobje pred menopavzo. V reproduktivnem obdobju ima večina žensk redne menstrualne cikle in nizko raven hormona FSH. Približno dve leti pred nastopom menopavze se pojavi nereden ciklus. Vrednosti hormona FSH so že povišane, a precej nihajo. Večina žensk takrat že zaznava blage simptome menopavze.

Zadnje leto pred nastopom menopavze se pojavijo izostanki menstrualnega ciklusa za več kot 60 dni, hormon FSH pa je takrat povišan na več kot 30 IU/l. V tem obdobju ima kar 75 % žensk naslednje simptome: navale vročine, nočno znojenje in suhost nožnice. Med pogoste simptome prav tako spadajo upad energije, psihične težave ter slabša sposobnost koncentracije.

POMENOPAVZA

Gre za obdobje po zadnji menstruaciji, ki traja do konca življenja. Za zgodnje pomenopavzno obdobje, ki traja štiri do pet let, so značilne povišane vrednosti hormona FSH, ki občasno še nihajo. Po nastopu menopavze se pojavljajo značilni simptomi, kamor spadajo navali vročine, nočno znojenje, motnje spanja, razdraženost ter težave s spominom in koncentracijo. V poznem obdobju menopavze so ravni hormona FSH povišane, vendar stabilne. Takrat se pogosto pojavljajo težave s spolnimi organi in sečili, ki se kažejo kot skrajšanje nožnice ter manjša elastičnost in odpornost. Sluznica v nožnici postane tanka, bleda, manj prekrvljena in vlažna. Izgine nagubanost sluznice in pH se dvigne nad 4,5. Pojavi se občutek suhe, pekoče, srbeče nožnice in lahko tudi boleč spolni odnos. Poslabša se funkcija sečnice.

KLIMAKTERIJ

Klimakterij je obdobje nekaj let pred menopavzo in 5 do 10 let po njej.

Simptomi menopavze

Ženska se s simptomi menopavze lahko srečuje več mesecev ali več let, v povprečju pa 4 leta. 10 % žensk občuti simptome menopavze tudi do 12 let.

ZGODNJE MENOPAVZNE TEŽAVE

Naval vročine je posledica nenadne razširitve obraznih in vratnih žil in običajno traja 1–5 minut. Povezan je z močnim potenjem. Vzrok je nižja vrednost estrogena in inhibina ter višja vrednost FSH. Ti znaki so značilni za zgodnje menopavzno obdobje. Pri nekaterih pa lahko trajajo precej dlje. Težave so pogostejše pri kadilkah in ženskah s povečano telesno težo.

Za to obdobje je prav tako značilna nespečnost. Največkrat se pojavi kot posledica nočnega znojenja.

Psihične težave, kot so tesnoba, potrtost, motnje razpoloženja, razdraženost in pomanjkanje energije se pojavijo predvsem pri ženskah, ki so bile nagnjene k tem težavam že v preteklosti.

Tudi splošna utrujenost ter težave s spominom in koncentracijo so pogoste težave v menopavzi in so povezane z nižjimi vrednostmi estrogena.

TEŽAVE V SREDNJEM OBDOBJU

Težave spolnih organov in sečilZnižana vrednost estrogena vpliva na spremembo funkcije nožnice, sečnice in mehurja. Pojavijo se skrajšanje nožnice ter manjša elastičnost in odpornost nožnice. Sluznica v nožnici postane tanka in bleda, nagubanost sluznice izgine. Posledica je suhost, boleč spolni odnos, srbeča in pekoča nožnica ter ponavljajoče se urogenitalne infekcije. Te težave s skupno besedo imenujemo urogenitalni sindrom. Navali vročine in nočno potenje v pomenopavznem obdobju sčasoma izginejo, urogenitalne spremembe pa ne. To lahko povzroči resne težave na področju spolnosti in kakovosti življenja. Pogosto se zmanjšata želja po spolnosti in zmožnost vzburjenja in pride do težav in nesoglasij v partnerskih odnosih.

Spremembe na sečnici se kažejo kot simptomi nuje uriniranja, pogostega uriniranja, uriniranja ponoči in pekočega uriniranja. Pogostejša so tudi vnetja sečil in inkontinenca.

Povečanje telesne teže

Debelost je veliko bolj razširjena v obdobju pomenopavze kot predmenopavze. Vzrok je v manjši fizični aktivnosti, mišični atrofiji in počasnejši presnovi zaradi zmanjšane količine estrogena. Največkrat pride do povečanja maščobnega tkiva v predelu trebuha. V tem obdobju se večini žensk spremeni postava.

Kognitivne funkcije

Upad spomina in koncentracije v menopavzi je povezan z nižjimi vrednostmi estrogena v tem obdobju.

TEŽAVE V POZNEM OBDOBJU

Osteoporoza

Pomenopavzna osteoporoza nastane zaradi pomanjkanja ženskega spolnega hormona, estrogena, ki sodeluje pri vgrajevanju kalcija v kosti. Osteoporoza je bolezen, pri kateri pride do zmanjšanja mineralne gostote in kakovosti kosti. Mineralna kostna gostota (MKG) je največja okrog 25. leta, nato se počasi znižuje do menopavze, po njej pa hitreje. Posledice so kronična bolečina, hitrejša mišična utrujenost, izguba višine, torakalna kifoza, omejena gibljivost in izguba neodvisnosti. Najpogostejši so zlomi vretenc, deformacija hrbtenice in zlomi stegnenice, kolka in podlahtnice, kar vodi v odvisnost in povečano smrtnost.

Srčno-žilne bolezni

Znižanje vrednosti estrogena vodi do zoženja žil, zato imajo kmalu po nastopu menopavze ženske težave s povišanim krvnim tlakom. Poviša se raven holesterola LDL in trigliceridov (TG) in zniža raven zaščitnega holesterola HDL, kar so dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni. Verjetnost možganske kapi je v prvem desetletju po nastopu menopavze 2× večja kot prej in večja pri ženskah kot pri moških. Močno se poveča tudi umrljivost zaradi koronarne bolezni srca.