Izgorelost – povezava z menopavzo

By 10. 02. 2020 12 februarja, 2020 Nasveti
Izgorelost in menopavza

V Sloveniji ima znake izgorelosti kar 58 % oseb, od tega je 8 % oseb resno izgorelih. Izgorelost je pri ženskah bolj pogost pojav, kot pri moških. Stres na delovnem mestu je eden najpomembnejših povzročiteljev izgorelosti. S staranjem prebivalstva ženske danes preživimo velik del življenja na delovnem mestu tudi v času menopavze. Tako simptomi izgorelosti kot menopavze negativno vplivajo na kvaliteto življenja. Kaj pa lahko sami storimo, da se izognemo izgorelosti in neprijetnim simptomom menopavze?

Nekoč upokojitev, danes na delovnem mestu

Še pred 20. leti je čas nastopa menopavze pri marsikateri ženski sovpadal z upokojitvijo. Danes ženske v času menopavze še približno 15 let preživijo na delovnem mestu. Pri tem ne štejemo simptomov menopavze, ki se pogosto pojavijo že nekaj let pred menopavzo, to je v času perimenopavze. Navali vročine, nočno znojenje, utrujenost, motnje razpoloženja in zmanjšan libido so najbolj pogosti simptomi v tem obdobju, ki vplivajo na kvaliteto življenja.

Izgorelost – lahko krivimo tudi menopavzo?

Izgorelost je čustvena izčrpanost (občutek izpraznjenosti, preobremenjenosti in utrujenosti). Izgorela oseba ima občutek zmanjšane osebne učinkovitosti in negativen odnos do dela. Izgorelost je odgovor organizma na kronični stres in ga največkrat povezujemo z razmerami na delovnem mestu. Za razliko od delovne izčrpanosti, ki je normalna posledica prekomernega dela in jo rešimo s počitkom, je izgorelost opredeljena tudi v Mednarodni klasifikaciji bolezni ter jo moramo obravnavati resno.

Izgorelost lahko razdelimo na 3. stopnje:

  • IZČRPANOST, to je obdobje, ko oseba ne priznava kronične utrujenosti. Ta stopnja lahko traja do 20 let.
  • UJETOST, to je obdobje, ko oseba trpi za občutkom ujetosti v način življenja. Traja lahko leto ali dve.
  • SINDROM IZGORELOSTI, je obdobje, ko se pojavi popolna izguba energije, pogosta je huda depresija in tesnoba.

Povezave med simptomi menopavze, izčrpanostjo na delovnem mestu in nenazadnje izgorelostjo obstajajo, vendar področje ni dobro raziskano.

Raziskava izvedena v naši zahodni sosedi na vzorcu medicinskih sester je pokazala predvsem povezavo med menopavzo in čustveno izčrpanostjo.

Ključna je podpora kolegov in nadrejenih

Zaključek raziskave o povezavi med menopavzo in izgorelostjo kaže, da so imele ženske, ki so imele močno podporo kolegov in nadrejenih, veliko manj težav s  prehodom v menopavzno obdobje. Te ženske so kljub pojavu nekaterih simptomov, obdržale motivacijo za delo in so imele manj problemov s pomanjkanjem energije. Hkrati avtorji raziskave zaključujejo, da se izgorelosti izognemo s  spremembo pogojev na delovnih mestih, ki zagotavljajo fleksibilnost in avtonomnost zaposlenih ter omogočajo ravnotežje med delom in zdravjem.

Kaj lahko sami storimo, da se izognemo izgorelosti?

  • Postavimo si dosegljive cilje, naloge razvrstimo po pomembnosti. Visoke zahteve do samega sebe, velika delavnost, perfekcionizem in močna želja po ugajanju drugim so glavni dejavniki tveganja za sindrom izgorelosti.
  • Poskrbimo za redne odmore in si vzamemo čas za kvaliteten počitek.
  • Prizadevamo si za kvalitetne odnose s sodelavci in nadrejenimi.
  • Koristno je uživanje B kompleksa. B vitamini povečajo odpornost na stres in izboljšajo razpoloženje.

Avtorica: dr. Mateja Štempelj

Viri:

  1. Converso et al: The relationship between menopausal symptoms and burnout. A cross-sectional study among nurses. BMC Women’s Health, 2019.
  2. Bajt M. et al.: Duševno zdravje na delovnem mestu. NIJZ, 2015 
  3. Sindrom izgorelosti. Zavod za varstvo pri delu. 2016.